REŠEVANJE PODATKOV
Reševanje podatkov je področje v računalništvu in elektrotehniki, ki se je pojavilo vzporedno z iznajdbo medijev za zapisovanje. Njihov razvoj predstavlja nenehen izziv in številne možnosti za nove rešitve. Od izuma trdega diska, ki je trenutno najbolj uporabljen medij za shranjevanje podatkov in sestavni del vsakega računalnika, do danes je kapaciteta narasla za faktor pol milijona pri čemer je treba povdariti, da so bili prvi mediji znatno večjih dimenzij in bistveno počasnejši od današnjih. Cilj strokovnjakov na področju reševanja podatkov je, da rešijo vse podatke do zadnjega byte-a, kar je včasih nemogoče. Nekateri od ključev do uspeha so hitrost, natančnost in izkušnje. Programer ali IT profesionalec, ki je specializiran na tem področju mora zato imeti sposobnost hitrega iskanja rešitev.
Storitev reševanja podatkov zajema celoten razpon trdih diskov in SSD (IDE, EIDE, SATA, SAS, SCSI, NAND (MLC in SLC)), spominskih kartic, usb ključev, ostalih "flash" medijev in drugih nosilcev podatkov, neglede ne datotečni sistem oziroma za vse vrste operacijskih sistemov: Windows, MAC OS, Linux, DOS, Unix, Novell...
Osebni računalniki, strežniki, prenosniki, PDA-ji in tudi druge naprave, naprimer digitalne kamere, ki shranjujejo podatke na trde diske, prenosne magnetne medije ali "flash-RAM" kartice, so mnogokrat podvrženi napakam kot so: nezmožnost zagona, okvara trdega diska, nenamerno izbrisani podatki, neobičajno delovanje ali sesuvanje trdega diska, nedostopne particije, nezmožnost dostopa do nekaterih podatkov ali nezmožnost zagona nekaterih datotek - "Data corrupted", kontaminacija in poškodbe shranjevalne površine, virusni napadi... Da se življenska doba našega trdega diska bliža koncu nas včasih opozarja neobičajen klikajoč zvok, ki ga začne proizvajati. Očiten znak, da je nekaj narobe pa je tudi, ko ob zagonu računalnika S.M.A.R.T. funkcija (Self-Monitoring, Analysis and Reporting Technology) javi napako. Izkušeni računalniški uporabniki si lahko v primeru lažjih napak pomagajo s specifičnimi programskimi orodji in rešijo del ali vse podatke kar sami, v primeru hujših okvar pa je potrebno pomoč poiskati pri strokovno in tehnološko usposobljenm servisu. Z nepravilnim pristopom lahko otežimo ali celo onemogočimo upešno rešitev podatkov.
Postopek reševanja podatkov
Če je trdi disk nedostopen oziroma ga naprava ne zazna niti z uporabo zato namenjene programske opreme, strokovnjaki naprej skrbno pregledajo njegove sestavne komponente, pri tem ugotovijo obseg fizične poškodbe in šele tedaj se odločijo za nadaljne posege. Reševanje podatkov vključije restavracijo medija, ki poteka v brezprašni komori in lahko zajema menjavo pisalno-bralnih delov, logično-krmilnih enot in motorjev... Trdi diski se razlikujejo tudi po svoji zgradbi ali arhitekturi (diski za namizne računalnike, prenosnike, strežniški diski...), vsak tip pa ima pravtako svoje najpogostejše napake in različne tehnike kako jih sanirati. Velikokrat je potrebno podatke prestrukturirati in s preiskavo nižjenivojskih podatkovnih sektorjev ugotoviti kakšen popravek potrebuje datotečni sistem, da se lahko dokopljemo do logičnih podatkov. Nepovratne poškodbe podatkov, ki so sicer manj pogoste a se kljub vsemu dogajajo, lahko nastanejo kot posledica prepisovanja bitov, zaradi fizičnih poškodb podatkovnih plošč znotraj medija - "platerjev" ali zaradi izgube magnetizma "platerjev". Pogostejše okvare, ki večrat nastanejo na logično-krmilnem vezju, notranji tovarniški programski opremi medija - "firmware-u" in mehanskih komponentah so rešljive v veliki večini primerov. Z nedestruktivno tehniko reševanja podatkov po principu kloniranja podatkovnih sektorjev drugega za drugim zagotovimo, da se medij ne poškoduje naprej. Tako inženirji z uporabo visoko sofisticiranih tehnik ter ustrezne programske in strojne opreme restavrirajo podatke iz surovih silhuet. Pridobljene podatke lahko shranimo na drug nadomestilni medij (trdi disk, CD/DVD/BLURAY, drugi mediji).
Tekom razvoja prenosnih medijev ni naraščala le potreba po večjih kapacitetah ampak tudi po količini podatkov, ki jih je medij sposoben v določeni časovni enoti prebrati in/ali zapisati. Najhitrejši komercialni mediji danes so SSD diski, ki se od klasičnih že na prvi pogled razlikujejo po tem, da nimajo gibljivih delov. Med potrošniki vlada zmotno prepričanje, da so podatki na takem mediju varnejši. Temu žal ni tako. Kljub izjemno dolgi življenski dobi, ki se meri v milijonih ur imajo omejeno število brisalno-zapisovalnih ciklov na določeno mesto, ti pa se merijo v deset tisočih. Poleg tega so od klasičnih diskov hitreje poškodujejo pri nenadni izgubi električnega toka, bolj so občutljivi na izpostavitev magnetnemu polju in električnim nabojem. Večina SSD diskov uporablja zapletene logično-krmilne enote, ki jim povečajo zmogljivost in zanesljivost. Njihova arhitektura je kompleksnejša, kot pri večini RAID sistemih. Algoritmi mapiranja logičnih naslovov za fizične lokacije na mediju pa se razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca in podrobnosti so skrbno varovane poslovne tajne. Ko posamezen zapisovalni predel "block" na SSD disku izgubi sposobnost ohraniti informacijo ali ko se pojavi podatkovna napaka, ki je algoritem za popravljanje napak ECC (error correction) ne more popraviti, je tak "block" nadomeščen z novim "blockom" iz rezervnega bazena. Do kritične okvare pride, ko so vsi rezervni "blocki" porabljeni in se zgodi nova napaka. Tak medij je potrebno zamenjati. Zaradi avtorskih pravic proizvodnje in programiranja logično-krmilnih čipov je restavracija vsakega SSD diska unikaten primer. Proces reševanja podatkov poteka s pomočjo večih sklopov "NAND flash" odložišč, razpršitvijo kode in setavljanjem posameznih razpršenih sklopov v enotno sliko.
Varnostna kopija - backup
Da prihranimo svoj čas in denar lahko veliko storimo sami. Težavnemu reševanju podatkov se lahko izognemo z ustreznimi varnostnimi kopijami le-teh na druge medije. S pravilnim izborom medija glede na rabo, primerno uporabo in vzdževanjem lahko podaljšamo njegovo življenjsko dobo.
V primeru okvare medija in izgube podatkov se moramo zavedati, da je velika verjetnost, da se bo podatke dalo rešiti in zato ravnamo premišljeno. Po opravljenem pregledu medija na strokovno usposobljenem servisu je stranka vedno vnaprej obveščena o obsegu dela in pričakovanih stroškoih ter se glede na pomembnost podatkov sama odloči za smiselnost reševanja. Procesi reševanja na takem servisu utrezajo navodilom proizvajalca in garancijskim pogojem.
Storitev reševanja podatkov zajema celoten razpon trdih diskov in SSD (IDE, EIDE, SATA, SAS, SCSI, NAND (MLC in SLC)), spominskih kartic, usb ključev, ostalih "flash" medijev in drugih nosilcev podatkov, neglede ne datotečni sistem oziroma za vse vrste operacijskih sistemov: Windows, MAC OS, Linux, DOS, Unix, Novell...
Osebni računalniki, strežniki, prenosniki, PDA-ji in tudi druge naprave, naprimer digitalne kamere, ki shranjujejo podatke na trde diske, prenosne magnetne medije ali "flash-RAM" kartice, so mnogokrat podvrženi napakam kot so: nezmožnost zagona, okvara trdega diska, nenamerno izbrisani podatki, neobičajno delovanje ali sesuvanje trdega diska, nedostopne particije, nezmožnost dostopa do nekaterih podatkov ali nezmožnost zagona nekaterih datotek - "Data corrupted", kontaminacija in poškodbe shranjevalne površine, virusni napadi... Da se življenska doba našega trdega diska bliža koncu nas včasih opozarja neobičajen klikajoč zvok, ki ga začne proizvajati. Očiten znak, da je nekaj narobe pa je tudi, ko ob zagonu računalnika S.M.A.R.T. funkcija (Self-Monitoring, Analysis and Reporting Technology) javi napako. Izkušeni računalniški uporabniki si lahko v primeru lažjih napak pomagajo s specifičnimi programskimi orodji in rešijo del ali vse podatke kar sami, v primeru hujših okvar pa je potrebno pomoč poiskati pri strokovno in tehnološko usposobljenm servisu. Z nepravilnim pristopom lahko otežimo ali celo onemogočimo upešno rešitev podatkov.
Postopek reševanja podatkov
Če je trdi disk nedostopen oziroma ga naprava ne zazna niti z uporabo zato namenjene programske opreme, strokovnjaki naprej skrbno pregledajo njegove sestavne komponente, pri tem ugotovijo obseg fizične poškodbe in šele tedaj se odločijo za nadaljne posege. Reševanje podatkov vključije restavracijo medija, ki poteka v brezprašni komori in lahko zajema menjavo pisalno-bralnih delov, logično-krmilnih enot in motorjev... Trdi diski se razlikujejo tudi po svoji zgradbi ali arhitekturi (diski za namizne računalnike, prenosnike, strežniški diski...), vsak tip pa ima pravtako svoje najpogostejše napake in različne tehnike kako jih sanirati. Velikokrat je potrebno podatke prestrukturirati in s preiskavo nižjenivojskih podatkovnih sektorjev ugotoviti kakšen popravek potrebuje datotečni sistem, da se lahko dokopljemo do logičnih podatkov. Nepovratne poškodbe podatkov, ki so sicer manj pogoste a se kljub vsemu dogajajo, lahko nastanejo kot posledica prepisovanja bitov, zaradi fizičnih poškodb podatkovnih plošč znotraj medija - "platerjev" ali zaradi izgube magnetizma "platerjev". Pogostejše okvare, ki večrat nastanejo na logično-krmilnem vezju, notranji tovarniški programski opremi medija - "firmware-u" in mehanskih komponentah so rešljive v veliki večini primerov. Z nedestruktivno tehniko reševanja podatkov po principu kloniranja podatkovnih sektorjev drugega za drugim zagotovimo, da se medij ne poškoduje naprej. Tako inženirji z uporabo visoko sofisticiranih tehnik ter ustrezne programske in strojne opreme restavrirajo podatke iz surovih silhuet. Pridobljene podatke lahko shranimo na drug nadomestilni medij (trdi disk, CD/DVD/BLURAY, drugi mediji).
Tekom razvoja prenosnih medijev ni naraščala le potreba po večjih kapacitetah ampak tudi po količini podatkov, ki jih je medij sposoben v določeni časovni enoti prebrati in/ali zapisati. Najhitrejši komercialni mediji danes so SSD diski, ki se od klasičnih že na prvi pogled razlikujejo po tem, da nimajo gibljivih delov. Med potrošniki vlada zmotno prepričanje, da so podatki na takem mediju varnejši. Temu žal ni tako. Kljub izjemno dolgi življenski dobi, ki se meri v milijonih ur imajo omejeno število brisalno-zapisovalnih ciklov na določeno mesto, ti pa se merijo v deset tisočih. Poleg tega so od klasičnih diskov hitreje poškodujejo pri nenadni izgubi električnega toka, bolj so občutljivi na izpostavitev magnetnemu polju in električnim nabojem. Večina SSD diskov uporablja zapletene logično-krmilne enote, ki jim povečajo zmogljivost in zanesljivost. Njihova arhitektura je kompleksnejša, kot pri večini RAID sistemih. Algoritmi mapiranja logičnih naslovov za fizične lokacije na mediju pa se razlikujejo od proizvajalca do proizvajalca in podrobnosti so skrbno varovane poslovne tajne. Ko posamezen zapisovalni predel "block" na SSD disku izgubi sposobnost ohraniti informacijo ali ko se pojavi podatkovna napaka, ki je algoritem za popravljanje napak ECC (error correction) ne more popraviti, je tak "block" nadomeščen z novim "blockom" iz rezervnega bazena. Do kritične okvare pride, ko so vsi rezervni "blocki" porabljeni in se zgodi nova napaka. Tak medij je potrebno zamenjati. Zaradi avtorskih pravic proizvodnje in programiranja logično-krmilnih čipov je restavracija vsakega SSD diska unikaten primer. Proces reševanja podatkov poteka s pomočjo večih sklopov "NAND flash" odložišč, razpršitvijo kode in setavljanjem posameznih razpršenih sklopov v enotno sliko.
Varnostna kopija - backup
Da prihranimo svoj čas in denar lahko veliko storimo sami. Težavnemu reševanju podatkov se lahko izognemo z ustreznimi varnostnimi kopijami le-teh na druge medije. S pravilnim izborom medija glede na rabo, primerno uporabo in vzdževanjem lahko podaljšamo njegovo življenjsko dobo.
V primeru okvare medija in izgube podatkov se moramo zavedati, da je velika verjetnost, da se bo podatke dalo rešiti in zato ravnamo premišljeno. Po opravljenem pregledu medija na strokovno usposobljenem servisu je stranka vedno vnaprej obveščena o obsegu dela in pričakovanih stroškoih ter se glede na pomembnost podatkov sama odloči za smiselnost reševanja. Procesi reševanja na takem servisu utrezajo navodilom proizvajalca in garancijskim pogojem.
